| "Učenje je podobno poti na goro: Pod steno si najprej ogledaš smer, ki jo želiš preplezati. Oziraš se naprej, proti vrhu, proti cilju in še dlje - proti svojemu osebnemu cilju... Poiščeš v steni oporne točke - police, razi, prečnice, žlebove, poči, kjer boš našel oprimke in se vzpenjal navzgor. Na vrhu si dovoli, da te prevzame občutek zmagoslavja, nato se ozri nazaj na prehojeno pot. Vtisni si v spomin vsak korak in spoznanja, da si s hojo po gorah, tako kot s prodiranjem v svet znanja, doživel nekaj trajno lepega, nekaj, kar bo naredilo tvoje življenje polnejše, bogatejše in lepše." (iz Učim se učiti) Dušico Kunaver poznamo predvsem kot zbiralko in posredovalko ljudskega izročila. Če se ozremo po naslovih njenih knjižnih objav, naletimo na celo zakladnico ljudskih pesmi, pravljic, pripovedk, rekov in legend, tudi življenjepise velikih Slovencev najdemo vmes. Od leta 1996 je bilo samo v zbirki Pod lipo domačo, ki izhaja v samozaložbi, natisnjenih 16 del, med njimi Čar vode, Čarodejna moč rastlin, Čar lesa, Živali Zlatorogovega kraljestva, Čar kruha, Čar kamna, Ljudske noše in še in še ... Toda zakladnica, v katero nam je segel pogled, je le sad drugotne, lahko bi rekli ljubiteljske dejavnosti, medtem ko je njena poklicna pot izpolnjena s poučevanjem angleščine, z oblikovanjem izvirnih učnih gradiv in vključevanjem staršev v učenje jezika, ter z osvetljevanjem socializacijskih in etičnih vidikov učenja oziroma poučevanja. Dobitnica priznanja se zaveda, da živimo v ... |
